Psi in mačke ob vročini
Poletje je končno tu. Veselimo se, saj je to čas sonca in toplih, daljših večerov, ko nastopijo brezskrbne počitnice za šolarje in težko pričakovani dopusti za starše. Mnogi od nas se veselimo skupaj s svojimi štirinožnimi prijatelji. Vendar tudi poletje prinaša določene nevarnosti tako za ljudi, kot za živali.
Poletna vročina lahko resno ogrozi zdravje in življenje živali. Pri mladičkih, kjer termoregulacija še ni popolnoma razvita, pri bolnih in starejših živalih so višje temperature še bolj nevarne.
Psi in mačke se hladijo drugače kot ljudje. Ne morejo uravnavati telesne temperature z znojenjem. Žleze znojnice najdemo le na smrčku in blazinicah, kar pa ni dovolj za učinkovito znojenje. Psi sopejo. Mačke se ližejo po celem telesu. Tako eni kot drugi pa iščejo hladne površine. Zagotoviti moramo, da ima vsaka žival dovolj sence in svežega zraka. Prav tako morajo imeti na razpolago svežo, hladno vodo. V primeru pomanjkanja vode lahko kaj hitro pride do dehidracije.
Svetujem sprehode, ko sonce ne pripeka (jutranje in večerne ure). Poiščimo sprehajalne poti, kjer je dovolj sence. Na sprehod vedno vzemimo s seboj vodo za psa in zase.
V poletnih mesecih pazimo tudi na prehrano. Načeloma mora biti vnos kalorij nižji kot pozimi. Večina živali je zgodaj zjutraj, zvečer ali celo ponoči. Vedno preverimo tudi kakovost hrane, saj se poleti hrana zelo hitro pokvari (celo briketi lahko postanejo žarki,...).
Veliko skrb namenimo tudi negi kožuha. Skrbno skrtačimo kožuh, da odstranimo čim več podlanke (ki je v poletnih mesecih redkejša), prašnih delcev, tujkov,.. Dolgodlake pse lahko postrižemo. Pri dolžini dlake ne pretiravamo, saj nekaj dlake mora ostati in zaščititi kožo pred UV žarki. Mesta, ki so slabo pigmentirana in porasla z dlako (nos, ustnice, robovi vek ter robovi ušes), zaščitimo s sončno kremo visokega zaščitnega faktorja za otroke Pazljivi pa morate biti, da si žival kreme ne poliže. Ko žival ni več na soncu, lahko ostanke kreme odstranite.. Dlako med prsti na kratko postrižemo. S tem preprečimo, da bi se delali vozliči dlake, ki lahko ožulijo šapice. Prav tako preprečimo, da bi se v dlako ujeli delci zemlje, peska in drugi delci, ki bi lahko poškodovali nežno kožo med prsti. Prav tako je manj možnosti, da se v to dlako ujame klas trave, ki se zapiči v kožo, jo prebije in počasi, a vztrajno potuje pod kožo, pri tem povzroča hudo vnetje in bolečine. Podobno toaleto svetujem tudi pri dolgih uhljih. Dlako notranje strani uhlja čisto kratko postrizite iz enakega razloga.
Blazinice negujemo s kremami, ki zagotavljajo elastičnost in stimulirajo obnovo povrhnjice. To je še posebej pomembno, ko smo s psom na morju ali v hribih.
Ko se temperatura povzpne nad 30 st.C, je velika nevarnost toplotnega udara. Zlasti, če je zračna vlaga visoka ali telesna aktivnost povečana. Pri brahiocefaličnih pasmah psov (psi, ki imajo kratek gobček)je nevarnost toplotnega udara še večja. Klinični znaki so:
- očitno nelagodje
- zmedenost
- dezorientacija
- hrupno dihanje s povečanim naporom
- temno rdeče dlesni in jezik
- gosta slina
- koža, vroča na otip
- nepravilen in šibek pulz
- bruhanje
- driska
Kaj storiti v stanju šoka
Če se dvigovanje temperature nadaljuje, žival pride v t.i. šokno stanje, ki vodi v notranje krvavitve, krvavo drisko, izgubo zavesti, odpoved organov in smrt.
Žival takoj premestite v hladen, zatemnjen prostor Začnite jo hladiti s hladno vodo (voda pa ne sme biti prehladna, in s hlajenjem ne smete nadaljevati predolgo, ker lahko situacijo še poslabšate!). Žival lahko z mokro brisačo obložite trebušček in blazinice ali ga zavijete v rjuho in takoj odpeljite v ambulanto, kjer bo izkušen veterinar nadaljeval terapijo.